2019
KAJ JE ZDRS MEDVRETENČNE PLOŠČICE OZIROMA HERNIJA DISKA?
Da bi razumeli, kaj sploh je medvretenčna ploščica oziroma kako pride do njene poškodbe, moramo najprej spoznati delovanje in zgradbo hrbtenice, kjer se medvretenčne ploščice nahajajo.
Zdrava hrbtenica predstavlja oporo trupu, nosi glavo z možgani, v njeni notranjosti pa se nahaja hrbtenjača oziroma hrbtni mozeg. Hrbtenica je v celoti sestavljena iz vretenc ter jo delimo jo na gibljivi in negibljivi del. H gibljivemu delu štejemo vratni predel hrbtenice (7 vretenc), prsni predel hrbtenice (12 vretenc) in ledveni predel hrbtenice (5 vretenc). K negibljivemu delu pa prištevamo križnico (5 skupaj zraščenih vretenc) in trtico (3-5 skupaj zraščenih vretenc). Poznamo torej 24 posamezno gibljivih vretenc, medtem, ko se negibljivi del hrbtenice lahko giblje zgolj kot celota.
Vretenca so medsebojno povezana z medvretenčnimi ploščicami oziroma intervertebralnimi diski, kateri služijo za amortizacijo vseh sil, ki delujejo na našo hrbtenico med tekom, skakanjem, dvigovanjem bremen ter tudi med samo stojo in sedenjem. Medvretenčne ploščice so torej odporne na pritisk in nateg ter se nahajajo zgolj med vretenci gibljivega dela hrbtenice in jih je skupno 23, njihova skupna dolžina pa predstavlja kar eno petino celotne dolžine hrbtenice. Medvretenčne ploščice so sestavljene iz mehkega želatinoznega jedra v sredini, ki ga zunaj obdaja vezivni obroč, katerega naloga je, da preprečuje iztis mehke sredine v okolico.
Aktivnosti, ki od nas zahtevajo večinoma sedenje/stanje na mestu, delo s prisilnimi držami ali pa dvigovanje težkih bremen, prispevajo k pospešenem nastanku degeneracijskih poškodb medvretenčne ploščice. Medvretenčna ploščica namreč z leti izgublja vodo in se krči, njena struktura postaja vse trša, v vezivnem obroču pa lahko prihaja do razpok, skozi katere se v hrbtenjačni kanal lahko iztisne vsebina jedra, kar strokovno imenujemo hernija diska. Ta prodor medvretenčne ploščice povzroča hude bolečine, tako v samem predelu hrbta, kjer se nahaja, kot tudi v preostalih delih telesa, saj pritiska na živčne strukture, ki se nahajajo v okolici. Bolečine, mravljinčenje ali mrtvičenje se najpogosteje pojavljajo še v nogah in se torej dogajajo predvsem na račun tega, ker izboklina v predelu hrbta pritiska na živčne korenine, katere potekajo iz hrbtenjačnega kanala v spodnje ude.
V primeru hernije diska je pomembno, da se izogibamo dvigovanju pretežkih bremen in da bremena ustrezno dvigujemo (vedno dvignemo iz počepa in s poravnanim trupom, nikoli z upogibanjem hrbtenice), da se izogibamo naglim gibom in zasukom trupa, da se izogibamo dolgotrajnemu sedenju ter da izvajane aktivnosti prilagodimo našim zmožnostim – merilo nam je bolečina. Vadba v primeru hernije diska mora vsebovati predvsem vaje za stabilizacijo trupa in gibljivost kolčnih sklepov.
Avtor: Sara S.