2019
REKREACIJA NA DELOVNEM MESTU
Pomen rekreacije
Znano je, da rekreacija pozitivno vpliva na človeka. Redna vadba namreč pozitivno vpliva na človekove fiziološke in motorične sposobnosti. Vadba pozitivno vpliva na srčno - žilni sistem, dihalni sistem, krepi naše telo in izboljšuje naš imunski sistem. Poleg tega ima sproščujoč vpliv na človeka. Tako omogoča boljše počutje in več energije tudi ob pogostih psihičnih obremenitvah.
Za odrasle ljudi, stare med 18 in 65 letom se priporoča najmanj 30 minut zmerne telesne dejavnosti petkrat na teden ali vsaj 20 minut intenzivne telesne dejavnosti trikrat na teden. Pri tem se za odrasle priporoča predvsem aerobna telesna dejavnost, ki naj bo vsaj dvakrat na teden dopolnjena z krepilnimi vajami in vajami za povečanje vzdržljivosti[1].
Vedno bolj hiter življenjski slog, vedno večje obremenitve na delovnem mestu, prav tako pa vedno več obveznosti v vsakdanjem življenju, povzroča, da ljudje ne najdejo več časa za rekreacijo. Ali so zanjo enostavno preveč utrujeni. Tako na eni strani zaradi manj aktivnega delovnega mesta potrebujemo vedno več rekreacije, na drugi strani pa se le te zaradi pomanjkanja časa ne poslužujemo.
Rekreacija na delovnem mestu
Dandanes vedno več časa preživimo na delovnem mestu. Nekateri skoraj več časa, kot doma. Pri tem veliko delovnih mest od posameznika ne zahteve bistvene telesne obremenjenosti. Ravno obratno. Vedno več del opravimo sede, stoje, v prisilni drži, brez gibanja. Obremenitev telesa je enolična – pri delu so obremenjene le določene mišice, kar pripelje do mišičnega neravnovesja. Na drugi strani se zaradi nekaterih del povečuje tveganje za razvoj obolenj mišic in kosti.[2] Prav tako se starostna meja zaposlenih vedno bolj dviguje. S starostjo je povezanih vedno več obolenj in zdravstvenih težav. Ravno zato je redna rekreacija še toliko bolj pomembna.
Programi rekreacije na delovnih mestih koristijo tako zaposlenim kakor tudi delovnim organizacijam. Že Smernice EU o telesni dejavnosti navajajo, da bi bilo koristno, da bi se izvedli načrti in programi za delovna mesta, s katerimi bi v dnevno ali tedensko delo delavcev vključili telesno dejavnost [3] .
In kako bi lahko rekreacijo vpeljali v delovne organizacije?
Rekreacijo v delovne organizacije lahko vpeljemo na več načinov. Na eni strani so tukaj aktivni odmori, ki zaposlenim omogočijo, da se rekreirajo že med samim delovnim časom. Aktivni odmori so krajše prekinitve delovnega procesa, ko imajo zaposleni čas, da se lahko razgibajo, pretegnejo obremenjene dele telesa, se sprostijo ter si napolnijo energijo za nadaljnjo delo.
Na drugi strani pa lahko podjetje svojim zaposlenim omogoči rekreacijo tudi izven delovnega časa. V te namene lahko organizirajo vadbo samo za njihove zaposlene, ki bo prilagojena glede na delovna mesta ter značilnosti zaposlenih, ki delo opravljajo. S tem dajo možnost zaposlenim, da se aktivno rekreirajo, ter krepijo tudi tiste dele telesa, ki so pri delu najbolj obremenjeni. S tem preventivno delujejo na poškodbe in bolezni, ki jih določeno delovno mesto lahko prinese. Na drugi strani krepijo vezi in odnose med zaposlenimi tudi po delovnem času, kar je lahko bistvenega pomena tudi za delovanje znotraj organizacije.
Pozitivni učinki rekreacije na delovnem mestu za zaposlene:
Redna in zadostna rekreacija med delovnim časom na zaposlene vpliva na naslednje načine:
- izboljšuje telesno pripravljenost zaposlenih;
- deluje preventivno na poškodbe in bolezni, ki bi jih posamezno delovno mesto lahko prineslo;
- zmanjšuje stres;
- povečuje se produktivnost in zadovoljstvo z delom;
- povečuje občutek pripadnosti.
Pozitivni učinki rekreacije na delovnem mestu za podjetje
Med pozitivne učinke, ki jih rekreacija podjetju prinese spadajo predvsem:
- zmanjšuje odsotnosti z delovnega mesta zaposlenih;
- zmanjšuje stres pri zaposlenih;
- povečuje zadovoljstvo zaposlenih;
- povečuje produktivnost zaposlenih;
- daje podjetju dodano vrednost, ker mu ni vseeno za zaposlene.
V veliko podjetjih še vedno prevladuje miselnost, da morajo biti zaposleni ves delovni čas na svojem delovnem mestu, da je vsak odmor, ki si ga zaposleni vzamejo, že preveč, ter da so za to manj produktivni. Pozabljajo na to, da človeku po določenem času pade koncentracija, ter da ne more biti ves delovni čas enako produktiven. Da delo v prisilni drži vodi v poškodbe in bolezni zaposlenih in s tem povezanih več odsotnosti z delovnega mesta.
Težava uvedbe rekreacije v delovne procese se ne nahaja samo v vodstvu, temveč tudi v samih zaposlenih. Nekateri namreč uvedbo rekreacije vidijo le še kot dodatno breme, kot dodatno nalogo, ki jo morajo za podjetje opraviti. Ne zavedajo se, da gre to ve njim v dobro.
Veliko tujim, uspešnim podjetjem koncept rekreacije v podjetjih ni tuj. Ravno nasprotno. Podjetja se zavedajo pomembnosti zadovoljnega in produktivnega zaposlenega. Zato strmijo k temu, da bi svojim zaposlenim omogočili kar se da prijetno delovno okolje. V te namene bodisi odpirajo fitnese in telovadnice v podjetjih, v katerih se lahko njihovi zaposleni med ali po delovnem času sprostijo. Ali jih spodbujajo, da se rekreirajo izven delovnega okolja. Skupaj s tem zaposlene, ki se redno rekreirajo, dodatno spodbujajo in nagrajujejo.
Veliko časa še bo preteklo, preden bo se takšna miselnost vključila tudi v naša podjetja. Da bo rekreacija postala del kulture podjetja. Mogoče bo te spremembe prinesla mlajša generacija, ki se vključuje v podjetja? Ali bo do tega pripeljalo vedno več poškodb in bolezni, ter s tem povezanih odsotnosti z delovnega mesta? Morda. Ravno to so vzroki, zakaj je tako pomembno spodbujanje rekreacije na vsakem koraku. In počasi bomo tudi mi tam, kjer bi že zdavnaj morali biti.
Viri:
Delovno mesto – vse bolj ključno okolje za gibanje odraslih - http://www.iri-lj.si/index.php/zanimivo/novice/78-delovno-mesto-vse-bolj-kljuno-za-gibanje-odraslih.
Smernice EU o telesni dejavnosti – priporočeni ukrepi politike za spodbujanje telesne dejavnosti za krepitev zdravja, Bruselj, 2008 - http://ec.europa.eu/sport/library/documents/c1/eu-physical-activity-guidelines-2008_sl.pdf
Active Living
At Work -
http://www.ccohs.ca/oshanswers/psychosocial/active_living.html
[1] Smernice EU o telesni dejavnosti
[2] Smernice EU o telesni dejavnosti
[3] Smernice EU o telesni dejavnosti