SINDROM KARPALNEGA KANALA
Je najpogostejši izmed utesnitvenih sindromov ter ga prepoznamo po izpadu senzibilitete in motorike roke. Pri sindromu karpalnega kanala gre za utesnitev živca medianusa, ki poteka skozi prehod v zapestju, katerega imenujemo tudi karpalni kanal. Ta prehod je že tako zelo ozek, saj se v njem nahajajo številne drobne koščice zapestja, tetive mišic in vezi, katere pa se lahko ob poškodbi ali konstantnih preobremenitvah vnamejo in otečejo ter na ta način še zožajo zapestni prehod in utesnijo živec medianus, ki poteka tu preko. Če pride do utesnitve živca, so oteženi fini gibi roke in prijemanje predmetov, oslabljene so mišice dlani, prisotno je pogosto mravljinčenje in bolečina (predvsem ponoči), mogoča pa je tudi oteklina zapestja. V tem primeru je preko noči svetovana uporaba zapestne opornice (le-ta namreč preprečuje prekomeren upogib zapestja, ob katerem se zapestni prehod še bolj zoža in pritisne na živec medianus), priporočen pa je tudi počitek z nekoliko privzdignjenim zgornjim udom in uporaba ledenih obkladkov za lajšanje bolečin.
Uspešen način preprečevanja in zdravljenja sindroma karpalnega kanala pa so tudi specifične vaje, s katerimi krepimo mišice, ki stabilizirajo zapestje. Vaje so torej uporabne tako v fazi preventive kot tudi kurative, njihovo bistvo pa je gibanje zapestja skozi različne položaje v določenem časovnem intervalu. Vaje se izvajajo po naslednjem vrstnem redu:
- v stoječem položaju predse dvignemo v komolcih iztegnjeni roki, nato upognemo zapestja navzgor (prste usmerimo proti stropu) tako, da raztegnemo mišice zapestja in prstov ter ta napeti položaj zadržimo pet sekund (A),
- temu sledi izravnava zapestij v nevtralni položaj tako, da prsti sproščeno visijo v zraku, ta položaj pa znova zadržimo pet sekund (B),
- nato v tem nevtralnem položaju zapestij močno stisnemo pesti in tudi stisk zadržimo za pet sekund (C),
- zatem s še vedno stisnjenimi pestmi zapestja upognemo navzdol in ponovno zadržimo za pet sekund (D),
- na koncu zapestja spet za pet sekund zadržimo še v nevtralnem položaju (E), čemur sledi spust rok ob telo in sprostitev (F).
Vse te sekvence v popolnoma enakem zaporedju ponovimo desetkrat in jih izvajamo večkrat dnevno. Izvajanje teh vaj je priporočljivo, ker povzročijo padec pritiska in za nekaj ur zmanjšajo simptome, v kolikor je sindrom karpalnega kanala že prisoten. So pa te vaje odlične tudi za preventivno izvajanje, saj lahko preprečijo nastanek sindroma karpalnega kanala, sploh v kolikor se naša zapestja veliko časa nahajajo v prisilnih položajih. Predvsem so tovrstne vaje priporočljive kot aktiven odmor za pisarniške delavce, katerih zapestja so večino delovnega časa upognjena navzgor pri tipkanju na tipkovnico, pri klikanju na računalniško miško, med pisanjem…
Avtor: Sara S.
Foto: Pixabay