2019
VADBA ZA POVEČANJE MIŠIČNE FUNKCIJE
Glavna naloga mišic je, da razvijejo mišično moč, ki človeku omogoča gibanje in opravljanje različnih opravil. Moč je merljiva mišična izvedba definirana kot delo v enoti časa oziroma maksimalna sila, ki jo mišica ustvari med posameznim krčenjem. Ločimo anaerobno moč, katere lastnost je visoka intenziteta mišičnega dela v kratkem času, ter aerobno moč, katere lastnost je nizka intenziteta mišičnega dela na daljši čas. To razlikovanje gre predvsem na račun različnih mišičnih vlaken, ki se nahajajo v našem telesu. Naše mišice so namreč sestavljene iz večjega ali manjšega deleža določenih mišičnih vlaken, katera pogojujejo lastnosti mišice – torej ali je določena mišica bolj vzdržljiva ali bolj eksplozivna. Ta mišična vlakna delimo na vlakna tipa I in vlakna tipa II.
Vlakna tipa I so tonična in se krčijo počasi, zato imajo sicer nizek nivo mišične napetosti, vendar pa lahko ta nivo vzdržujejo dlje časa ter se počasneje utrudijo. Vlakna tipa II pa so fazična in se hitreje krčijo, zato sicer ustvarijo visok nivo mišične napetosti, vendar pa ta nivo lahko vzdržujejo le kratek čas in se posledično hitreje utrudijo.
Mišice so tako sicer zgrajene iz obeh tipov vlaken, vendar pa je delež posameznih vlaken v mišicah različen. V posturalnih mišicah, torej mišicah ogovornih za našo posturo oziroma držo, najdemo na primer več vlaken tipa I, saj morajo te mišice ves čas vzdrževati določeno napetost, da nam lahko omogočajo pokončno držo in stabilnost telesa, več vlaken tipa II pa najdemo v mišicah, ki morajo izvajati sunkovite gibe, dvigovati, potiskati ali vleči bremena.
Osebe s sedečim načinom življenja imajo nekje 45-55% mišičnih vlaken tipa I, osebe, ki rekreativno izvajajo zmerno telesno aktivnost imajo v svojem telesu približno enako distribucijo vlaken tipa I in tipa II, v mišicah športnikov pa je razmerje mišičnih vlaken pogojeno z naravo športa, s katerim se ukvarjajo. Pri vzdržljivostnih športnikih tako najdemo več vlaken tipa I (tek na dolge proge, kolesarjenje, tek na smučeh…), pri športnikih, ki izvajajo hitra gibanja pa več vlaken tipa dva (šprint, skok v višino/daljino, met kopja…).
Pri planiranju vadbe za povečanje mišične funkcije je torej potrebno upoštevati verjetno distribucijo mišičnih vlaken v telesih vadečih in temu primerno prilagoditi intenziteto vadbe ter odmore med posameznimi vajami – pri vadbi vzdržljivosti v moči na primer obremenitev lahko traja dlje časa in se poslužujemo krajših odmorov med posameznimi vajami, medtem, ko so obdobja obremenitve pri vadbi eksplozivne moči krajša, odmori pa daljši.
Avtor: Sara S.